e, prijatelju, treba se malo i potruditi
ma naravno, dalo bi se o tome dosta pisati no nešto su Slovenci već napisali pa ću tu staviti...ipak, toplo preporučam link na rcgroups koji je, kao i kada su u pitanju ostale vrste modela i pogona, vrlo velika i korisna baza podataka i stečenih iskustava...osobno, sve što do sada znam o impelerima naučio sam s te stranice i od Kristijana Ključarića kojemu sam vrlo zahvalan...ako netko ima konkretnih pitanja vezano uz EDF modele i impelere neka mi se slobono javi...rado ću mu pomoći.... Saraga pogledaj malo HET i Wemotec impelere. Nisu skupi. Daju dobar potisak upareni s odgovarajućim motorom i ne pucaju u zraku nakon 10-ak letova.
Ker sem dobil precej različnih vprašanj, bom odgovore strnil v nadaljevanju:
1.) Model in izdelava:
a.) Izbira modela
Model izberemo glede na pilotsko znanje. Model hitrega lovca z majhno površino kril je precej zahteven pilotski zalogaj. Pri izbiri upoštevajte:
- pilotsko znanje
- čim krajša dolžina sesalne cevi
- čim enostavnejši vsesniki
- enostavne linije
- nazadnje atraktivnost
Zelo dobro leteči modeli so: Jastreb, Albatros, Mig-15, Sabre, Pampa.
Najzahtevnejši so F20, Mig21, Mirage F1, starfighter...
Ko je model izbran se je potrebno odločit o premeru impelerja. Še pred parimi leti so prevladovali 90 in 110 mm impelerji. Zaradi hitrega razvoje akumulatorjev in motorjev se vedno bolj prebijajo v ospredje 70 mm impelerji, ki omogočajo noro letenje. Na vsak način vam priporočam 70 mm premer, ki mu bom posvetil nadaljevanje. Večji premeri namreč rabijo večje modele, kar vse skupaj privede do precej hudih cen, ki se v izjemnih primerih bližajo modelom na pravi reaktivni pogon.
"Mini fani" večinoma pristajajo na trebuh, z čimer se privarčuje precej na teži in tudi v denarju-ne rabi uvlačljivih koles.
b.) izbira krilnega profila:
Za akrobatsko letenje je ob puščičastem krilu zelo dober profil MH22, ki ga včasih kombinirajo z simetrično 8% NACO na koncu. V tem primeru zvitje krila ni potrebno, ker je le to izvedeno z izbiro profila.
V poštev pridejo še MH32, MH33, HQ1/7,8,9, za linerje tudi clarckY
Za deltaše se mi je odlično obnesel HD47
Pri profilu bodite pozorni na težo. Pri tovrstnih modelih je bolje za kak odstotek debelejši profil, ker je v tem primeru lažje izdelati lahko in trdno krilo. Predlagam, da za deltaše uporabite od 6 do 7% debele profile, za puščičasto in ravno krilo pa 8 do 9% profile.
Pri modelih z večjo vitkostjo kril je zelo dobrodošlo zvitje za 1,5o.
Pri deltaših ni potrebno in je tudi nekoristno.
c.) Material
- V tej panogi prevladuje klasična gradnja povsem iz balse. Po končnem brušenju se navadno trup prekrije z 50 do 80 g/m2 tkanino in epoxijem ali poliuretanom, krilo pa z tankim japonskim papirjem. Tudi nosilna rebra in krilne nosilce je potrebno izdelati iz balse, ki mora biti dobro izbrana in sicer:
- oplata krila................................. mehka balsa 1,5 do 2 mm
- krilna rebra ............................... mehka balsa 2 mm
- krilni nosilec .............................. navadno trša balsa 3 do 5 mm
- oplata trupa ............................... mehka do srednje trda balsa 2 do 3 mm
- rebra v trupu ............................. oblikovna 3 mm mehka balsa, nosilna 3 do 4 mm trda balsa.
- smerni in višinski stabilizator ....... mehka 3 ali 4 mm balsa
- sesalni kanal .............................. apoxi z 80 g/m2 tkanino ali 0,4 mm vezana plošča, lahko tudi šeleshamer.
- potisna cev ................................ pvc folija, šeleshamer...
- sendvič krila .............................. 1 mm lahka balsa in malo trši stiropor.
Model se kita izključno z lahkim akrilnim kitom. Pred obdelavo z epoxijem je potrebno vse skupaj polakirati z nitro lakom, da balsa ne pije.
Model se da precej hitro izdelati iz stirodurja. Navadno je iz tega materiala trup, krila pa so sendvič. Z pomočjo šablon se izdela osnovno obliko. posamezne dele zlepite skupaj in jih zbrusite v končno obliko. Nazadnje vse skupaj prebarvate z razrečenim lahkim kitom(redči se z vodo), pobrusite in prekrijete z 80 g/m2 tkanino.
Tako izdelan model je malenkost težji od modela iz balse, ker pa v tej panogi odloča vsak gram, vsekakor piporočam balso.
Končan model je najbolje pobarvati z barvami za plastične makete. Sam porabim tri do štiri posodice za en mode, kar prinese samo okrog 15g dodatne teže.
d.) Teža in dimenzije modela
Za 70 mm impeler je priporočljiva masa gotovega modela brez vgrajene opreme med 400 in 700 g. To pomeni, da bo gotov model tehtal med 900 in 1 600g.
Ker je optimalna obremenitev krila nekje okrog 75 g/m2 se mora površina krila vrteti nekje med 12 in 20 dm2. V praksi se najbolje obnese površina krila okrog 15 dm2. Tu je mišljeno samo krilo brez repa in trupa.
Za vitkejše krilo je lahko bližje 13 dm2, za deltaša pa 18 dm2.
Za avtentičen izgled modela se lahko krilo poveča le za 15% po razponu in okrog 10% po širini.
Z temi podatki določite velikost krila in z tem celotnega modela.
2.) Pogonski sklop
Na trgu dominirata predvsem proizvajalca impelerjev:
- "mercedes" Schuebeler fan ds30 in ds 51, ki prepričljivo vodi po obljubljenih zmogljivostih in po ceni
- Wemotec z cenejšimi pa še vedno odličnimi impelerji. njihov 70 mm mini fan je verjetno najbolje prodajan impeler nasploh. Njegova slabost je zamudno uravnoteženje, vse ostalo pa je o.k.
Za pogon so uporabni vsi motorji, ki delujejo v področju, deklariranem pri proizvajalcu impelerja.
- Za uspešen let se orientirajte po naslednjih podatkih:
a.) - potniški reaktivec: .......................... 150 W/Kg, 50 do 70 g/dm2
b.) - vojaško letalo: ............................... 200 W/Kg, 75 g/dm2
c.) - ultimativni let: ................................ 300 ali več W/Kg, 75 ali več g/dm2
a.) Model bo imel okrog 4 N/Kg potiska in bo letel podobno kot potniška letala. Luping je skoraj nemogoč.
b.) Model bo imel okrog 5,5 N/Kg moči, kar omogoča letenje podobno pravim vojaškim reaktivcem. Možen je luping iz vodoravnega leta, akrobacije morajo biti lepo mirno izpeljane.
c.) Model bo imel 7 ali več N/Kg, kar omogoča dolge vertikale.
3.) Kanal:
Vstopnik naj ima enak presek kot je delovni presek impelerja! Ob zelo hitrih modelih z močjo nad 450 W/Kg, se vstopnik nekoliko zmanjša, vendar to verjetno ni tema tega članka.
Vstopnik naj ima na vstopni rob gladko zaobljen z radiusom vsaj 4 mm v premeru. V nasprotnem primeru zelo hitro pride do trganja vstopnega zraka(stall) in strmoglavljenja letala.
Vstopni kanal se pod kotom 7o takoj razširi na zunanji premer impelerja. To dimenzijo naj obdrži do konca.
Površina sesalnega/vstopnega kanala naj bo čim bolj gladka, kar ne velja za vstopnik sam, za katerega je priporočljivo, da je vsaj do konca vstopnega konusa rahlo hrapav-grobo brizgana Rewelova barva.
Če sta vstopna kanala dva, naj bosta vse do impelerja ločena z pregrado, ker drugače pride do zastojne turbolence.
Impeler naj bo vgrajen čim bolj ob izstopniku. Ne glede na število statornih lopatic je zračni tok za njim turbolenten in mora čim prej ven.
Izstopni kanal naj se do konca nadaljuje v premeru impelerja, na koncu pa naj se pod kotom 5 do 7o zoži na 58 mm
Pokrivanje motorja zaerodinamično prevleko ni potrebno in je dizajnerska zadeva. Razlika v aerodinamičnem izkoristku je izredno majhna-motor ima oster zadnji rob, ki sodeluje pri izdelavi zajeznega otočka zraka, kar vse skupaj deluje podobno kot aerodinamična prevleka. Nepokrit motor se oddolži z boljšim izkoristkom in večjo močjo zaradi izdatnega hlajenja.
Dovodni kabli v motor morajo biti speljani v liniji eden za drugim.
Izdelanemu modelu je najbolje določiti težišče na tak način, da ga praznega brez opreme mečete v kako mehko travo. Ko bo letel zarišite tako dobljeno težišče. Z vgrajeno opremo težišče premaknite že za 10 mm naprej, pa bo. Za lansiranje se najbolje obnese 8 Kg napeta guma dolga 10 m z 15 m pred vrvice.
Še to:
Večina modelarjev je mnenja, da imajo impelerji precej slabši izkoristek od propelerjev. Ta trditev drži za počasne modele, ki imajo malo moči na kvadratno enoto delovnega zraka. (Veliki propelerji z majhno potisno hitrostjo in veliko potisno silo.)
Za hitre modele ta tdritev ne drži.
Večja je hitrost modela, manj zaloge moči je za potisk propelerja, ki se temu ustrezno manjša v premeru. Ob določeni vrednosti se delovni premer propelerja približa premeru 70 mm impelerja. Takrat se zelo lahko zgodi, da ima model z impelerjem boljši izkoristek od modela z propelerjem. Pri tem je treba paziti, da se primerjata modela z enakim čelnim uporom.
To je v grobem vse česar sem se spomnil.
Za konec še primer mojega modela:
Motor B40-12S
Wemotec mini fan
kokam 4sp1 3200
Statična poraba: 45A pri 14,7V, kar je 660W
Statični potisk je cca 1,1 Kg
Hitrost izpuha izmerjena na mestu: 55 m/s
Masa modela: 1,15 Kg
Površina krila: ca 14 dm2
Zadeva leti navpično dokler hočeš. Končna hitrost mi je neznana, je pa zagotovo precej nad 200 Km/h. Z njim je mogoče leteti prav vse, kar se da leteti brez smernega krmila. Uspel sem ga npr. ustaviti sredi vertikale in ga pognati naprej.
Model je izdelan povsem iz balse in je čisto dovolj trden.
Topic: edf-elektro turbine (Read 28876 times)
previous topic - next topic
